gdč.Nikogaršnja

gdč.Nikogaršnja je nazaj s tabora Zoisovih štipendistov. multimedija, ON, snemanje, montiranje, biljard, šport in ogromno fotografij. na fotografijah pa on. čudovit. usi skoki na koš, polaganja, on tak in drugačen. gdč.Nikogaršnja slika. se smeji. pada na njegove štose. preveč govori sori. obleče usak dan drugo majico. neverjetno velikokrat se popaca in je nasploh povsem zmedena. pri biljardu tolčeta petke, se režita čez mizo, zvečer klepetata dokler on ne zaspi. gdč.Nikogaršnja je sedaj nazaj. slabo ji je. teče. dež ji kodra dolge lase. mežika pred kapljicami. in samo nekaj deset hiš stran je On. Pri Njegovi.

po granitnih kockah se usujejo drobni koraki. stopala v olivno zelenih balerinkah hitijo čez ulice. obleka, ujeta v piš vetra, razkriva drobna kolena. deklič. dolgolaska prispe do vogala, steče do steklenih vrat in si oddahne, ko notri zagleda Alico.

Alica: “Zivjo! Kot ponavadi?”

Gdč.Nikogaršnja: “Hej hej! Nee, izbris spomina prosim.”

Alica: “Za termin?”

Gdč.Nikogaršnja: “Emm, da pomislim. Aha, 15.7.2007 20:38:04 do 21.7.2007 00:53:01 paa še 26.7.2007 00:35:06 do 27.7.2007 05:10:13.”

Alica: “Zmenjeno. :)”

Gdč.Nikogaršnja: “Poravnava takoj ali kasneje?”

Alica: “Oh ni panike. Dobiš mail z računom. Mislim, da bo zneslo okoli 3 strta srca. Zelo verjetno bodo Lukati.”

Gdč.Nikogaršnja: “Oh =) Lukatov ni nikoli preveč.”

Skozi steklena vrata nato vstopi Ava. Steče objet dolgolasko in zašepeta: “Koga pozablja naša Nikogaršnja tokrat?” Preden Nikogaršnja odgovori, priteče Eta s štirimi ledenimi čokoladami in naenkrat so pomembne le še sexi črne slamce.