gdč.Nikogaršnja

“Does it hurt?”
“Yeah.”
“Where does it hurt?”
“Everywhere…”
“Maybe it hurts for a reason.”

tipi pridejo in grejo, prjatli p ostanejo. yeah right?! sploh ni res. odkar je žajfič zamaju moj svet, nato p polomu use skp, se je hkrati nekam zgubila tudi ena prijateljska naveza. in men nč jasn. p kko? sj sva bili soulmates..? ampk prjatli tut pridejo in grejo. in se spremenijo. in kr use se neha. ampk pridejo novi, ravno pravi čas. oddaljene duse se spremenijo v podobne, nato v sorodne.. ena minus, ena plus. sm se počutila zapuščeno, p sm ugotovila d ni res.

in še to.. gospodične, ki smo preveč žalostne in hočmo dragija nazaj, nismo kul. gospodične lomilke src nas le čudno pogledajo in morda je res čas, da se s tistim, česar ne morš spremenit, nehaš ukvarjat. petrca bi samo zamahnila in rekla, da eh, dovolj je obremenjevanja, je treba it naprej. in se čist strinjam, čeprou se rada mučim (očitno?) in kdaj p kdaj še pustim, da kkšn hrepeneč fleš šine mimo. modre učke in tist lep nasmeh. ja, ne spustim te še. te hočm za spomin.

This is the way that we love,
Like it’s forever.
Then live the rest of our life,
But not together.

jz ne vrjamem v čas. in v to, da celi rane. “njega pa boli k zate, kot boli tebe k za vse druge.”(miss Sadie). oh my.. i must agree!! in ne glede na to kko močno se trudm, mi ne rata.. zabave, viktorji, aftrji, fondu večeri… karkoli.. vedno pridem nazaj do tebe, te vidm srečnga in tko odrezanga, kt d me ne bi nikol blo. in se sesujem. in se v mislih sesedem ob steno in pustim flešem, da padajo in polzijo po licih, kt da bi bli solze. oči pa so suhe. samo srce kriči in v trebuhu me zvija.

rada bi bla ona. k je odklopla in ne preboleva. in rada bi bla una. una, ki bo ali celo že je šesta. tauradna. ne pa nesojena. tuki te mam. tvoje oči se smejijo mojim foram, tvoj pogled boža moje mehke lase. in use kar slišm so tvoje besede, k praujo d mam sladke ustnce.

sovražim da 9ka pele tam mimo. sovražim, da vedno pogledam na desno k modrim oknom in umazanim žaluzijam in da gledam in upam, da boš tm ti. sovražim jopco k sm jo takt za najin tazadnič oblekla. in ne maram četrtkov. ker so mali konci in začetki v enem. tko me trga - kje so tvoje polne ustnce in tvoje oči, ki pomirjajo in netijo hkrati. in tisto bližino, ko sm loh nardila in rekla skor use. ta neumn skor - d sm jz zej tuki ti p tm. in jambram ti p si srečn.

strla bi tisoče src, če bi mi blo kej laži. najraj bi p strla tvojga, ker je moj tko zlo počen.

jz sm izbrisana. in tebe boli k.

fleši. rada jih mam. samo ne danes.

po sobotni noči v petkah, vsa zaspana pomislim auch, boli. in potem kr naenkrat prileti fleš, najbolj sladk in takooo boleč, kako si me dvignu, še predn sm takrat izgovorila stavek do konca. hop in si me nesu čez Zoisovo. in moje učke so pošilale iskrce. in moje mejhne dlani so te objemale okol vratu. in pol si reku, d kakšne mejhne stvari me fascinirajo. jz p sm se pijana od sreče samo smejala.
ja, fleše mam rada. ampk danes ne. odpiši kolokvij, pejt bowlat. p na guinnessa nakonc. zej si tkoo free. ampk u mojih fleših si pa še ujet.

a se ti lahko zmeša od pogrešanja?

There’s a corner of your heart for me.
There’s a corner of your heart just for me.
I will pack my bags just to stay in the corner of your heart.

Norost je početi stvari tako, kot smo jih počeli vedno, in pričakovati drugačne rezultate. (Einstein)

sj ne vem cesa nocem slisati. Vem d bos, itak d ti bo uspelo, kaj se sekiras, ti p res ne no. Ali pomenljivega mja, nvem, bos vidla.

nic od tega mi ni vsec. za prvo ne mors vedt, a je iskreno. oz itak dvomis d je res. rd p to sliss.  drugo pa.. je tezko prenest. rd bi podporo, spodbudo..kr na slepo. jz sm vedno mislna d bo slo. zrad tega in unega. ker preprosto more it. in pol pride en in ti use podre. in se en in se en in nimas nc vec. in jaukas. in prosis nj te kdo potolazi. in se u to tolazbo ne vrjames. drgac bo treba. ampk kko?

in se ta Wenthy, cist me je obsedu. in se sto stvari. djmo zbezat in narest spet isto. in upat, d bo drgac. p ce ne boooo. ja, kapnl mi je. javkam p se zmeri ha. mijau.

ljubim MF. samo tja spadam. tja morm prit.

aaaaaaa life is good. gdč.Nixx je nazaj :):) ergo.. what’s new?

he’s the one. he’s the only one! zakaj se ne spomnim skoraj ničesar več? že tri dni razmišljam o tistih njegovih posebnih besedah. vsak, prav vsak ima kakšno. še spomnim se smejanja misli, kako bi me jemali, z njegovimi besedami kotalečimi se iz mojih ust, prek ustnic tja v bežigrajski zrak. besed pa se ne spomnim. not a single one. bodo slike use kar je ostalo?

ampk jz jih hočem nazaj! blokec poln McDreamya. vsaka njegova vejica, vsak štos. vse vse vse! in mr.lešnik? samo slike. nič. niti enega spomina. samo zadrega ob Njej ob Njem. nič. nič nič niiiiič.

ON. je zagotovo najlepši prebivalec kosez, najlepši gimnazijec na viču in definitvno najlepši border, kar jih obstaja. pa še obvlada. vse. iiiin? nič. he’s the one, he’s the only one. dečkoti.. McLove life spet u zagonu??

gdč.Nikogaršnja obvlada teženje sami sebi. in zadnji mesec izlivanje svojih občutkov Avi in Eti. it’s ok now. in hudourniki skrbi. črta. je nazaj s Krfa. mesec in še malo nazaj. no heroes. nihče ne premaga mr.lešnika. sami prbiližki. :P hja. in use o čemer je lahko razmišljala je petek. tisti petek. ko sta prišla Žan in Aljoša. damn.

pomembno spoznanje tega tedna.. ga ni. gdč.Nixx lebdi na oblačku in se zaljublja? ne. sploh ne ve. hoče uzet telefon u roke in poklicat. in poklicat. poklicat! ampk tega ne more. tega ne sme.

gdč.Nikogaršnja je nazaj s tabora Zoisovih štipendistov. multimedija, ON, snemanje, montiranje, biljard, šport in ogromno fotografij. na fotografijah pa on. čudovit. usi skoki na koš, polaganja, on tak in drugačen. gdč.Nikogaršnja slika. se smeji. pada na njegove štose. preveč govori sori. obleče usak dan drugo majico. neverjetno velikokrat se popaca in je nasploh povsem zmedena. pri biljardu tolčeta petke, se režita čez mizo, zvečer klepetata dokler on ne zaspi. gdč.Nikogaršnja je sedaj nazaj. slabo ji je. teče. dež ji kodra dolge lase. mežika pred kapljicami. in samo nekaj deset hiš stran je On. Pri Njegovi.

po granitnih kockah se usujejo drobni koraki. stopala v olivno zelenih balerinkah hitijo čez ulice. obleka, ujeta v piš vetra, razkriva drobna kolena. deklič. dolgolaska prispe do vogala, steče do steklenih vrat in si oddahne, ko notri zagleda Alico.

Alica: “Zivjo! Kot ponavadi?”

Gdč.Nikogaršnja: “Hej hej! Nee, izbris spomina prosim.”

Alica: “Za termin?”

Gdč.Nikogaršnja: “Emm, da pomislim. Aha, 15.7.2007 20:38:04 do 21.7.2007 00:53:01 paa še 26.7.2007 00:35:06 do 27.7.2007 05:10:13.”

Alica: “Zmenjeno. :)”

Gdč.Nikogaršnja: “Poravnava takoj ali kasneje?”

Alica: “Oh ni panike. Dobiš mail z računom. Mislim, da bo zneslo okoli 3 strta srca. Zelo verjetno bodo Lukati.”

Gdč.Nikogaršnja: “Oh =) Lukatov ni nikoli preveč.”

Skozi steklena vrata nato vstopi Ava. Steče objet dolgolasko in zašepeta: “Koga pozablja naša Nikogaršnja tokrat?” Preden Nikogaršnja odgovori, priteče Eta s štirimi ledenimi čokoladami in naenkrat so pomembne le še sexi črne slamce.